Skupina dijakov in učiteljev iz naše partnerske šole SATAEDU iz Finske, je opravila dvanajstdnevno skupinsko mobilnost na Šolskem centru Nova Gorica v času od 29.3. do 9.4.2022. Dijaki iz smeri IKT ter elektrotehnika in avtomatizacija so skupaj s skupino naših dijakov razvijali rešitve povezane z virtualnim okoljem, ki bodo pripomogle k trajnostnemu razvoju modernih mest, tudi Nove Gorice. Glavno vodilo je bilo torej promocija zelenih tehnologij in trajnostni razvoj.

V Učnem izdelovalnem laboratoriju (UIL) so dijaki delali pod vodstvom učiteljev in mentorjev.

Prvi teden je bil namenjen predvsem medsebojnemu spoznavanju, vzpostavitvi mešanih delovnih skupin ter seznanitvijo s ključnimi orodji. Spoznali so osnove 3D modeliranja z orodjem Blender ter sestavili preprosto igro z uporabo programa Unreal Engine. Dijaki so predlagali ideje, ki bi jih lahko razvijali, nato so s pomočjo mentorjev te ideje natančneje definirali in jih v naslednjem tednu poskusili spremeniti v realnost.

Tri skupine, trije predlogi. Prva skupina se je odločila za predstavitev razvoja Solkanskega mostu, ki slovi po največjem kamnitem loku na svetu, skozi čas. V programu Blender3D so zrisali celoten most in ga nato vstavili v sceno kjer je možen ogled objekta iz 5ih različnih kotov.  S pritiskom na gumbe, kjer so navedene določene letnice, se prikaže most kakršen je bil v tistem času.

Druga skupina je del Nove Gorice prestavila v virtualno okolje. Mesto so poustvarili v Blender-ju in nato s pomočjo Unreal Engine-a omogočili uporabnikom, da se lahko po njem sprehodimo in ogledamo ali poiščemo npr. glavne turistične znamenitosti, polnilnice za električne avtomobile… Novo Gorico so predstavili kot mesto prihodnosti, kjer roboti igrajo nogomet, droni dostavljajo pošto in so velike zelene površine s tekočo vodo, kjer se ljudje sprehajajo, sproščajo, morda telovadijo in tudi delajo.

Tretja skupina, pa se je lotila modernega načrtovanja razvoja mesta. Razvili so aplikacijo za Android telefone, ki omogoča sprehod skozi virtualno futuristično hišo ali poslovno stavbo. Hišo so narisali v 3D prostoru s pomočjo programa Blender3D in jo opremili. Aplikacija tudi omogoča lažje predstavljanje o tem, kako bodo razne javne zgradbe in drugi objekti umeščeni v prostor.

Dijaki so delali v manjših skupinah. Pomembno nam je bilo, da vsak član skupine doprinesel razvoju rešitve, saj imajo različna znanja in so se na tak način dopolnjevali. Dijaki se niso naučili le tehničnih vidikov svojega področja, temveč tudi pomembnih mehkih veščin (komunikacija, odgovornost, prilagodljivosti, skupno iskanje rešitev…).